Osnovna šola Veržej že vrsto let pod vodstvom učitelja angleščine Staša Rudolfa uspešno sodeluje v mednarodnih projektih, ki se izvajajo v sklopu razpisa Erasmus+. Na tak način omogočamo učencem naše šole, da doživijo mednarodno izkušnjo učenja, povezovanja in osebne rasti. Sodelovanje na mednarodnih izmenjavah širi obzorje posameznika, omogoča stik, spoznavanje in sprejemanje različnih kultur, predvsem pa bogati doživetja.
Tako se je pet učencev 9. razreda skupaj z dvema spremljevalcema takoj po jesenskih počitnicah odpravilo na projektno srečanje v Grčijo, na otok Kreta. Skupaj z gostitelji smo sestavljanko Evrope (op. a. projekt v katerem sodelujemo se imenuje Puzzle Europe – sestavljanka Evrope) zložile še šole iz Portugalske in Nemčije ter s Finske in Cipra. Gostujoča šola ima sedež v glavnem mestu Krete, v Herakolinu. Ob prihodu v to, z zgodovino bogato mesto, so sodelujoče učence prevzele družine domačinov, medtem ko smo spremljevalci bili nastanjeni v bližnjem hotelu. Ker se turistična sezona na Kreti (vsaj v obliki masovnega turizma) zaključuje z oktobrom, smo iz Veržeja potovali najprej na letališče na Dunaj, od tam v Atene in z notranjim letom še do Herakolina. Tako smo ponedeljek porabili za transfer in prvi večer na Kreti bolj kot ne počivali od naporne poti. Od torka, 8. 11., do nedelje 13. 11., je gostujoča šola pripravila pester in zanimiv program. Najprej smo dodobra spoznali njihovo šolo in impozantno mesto Herakolin, ki je zibelka grške civilizacije. Arheološki muzej, ki je osrednja znamenitost mesta, skriva za svojimi stenami nepregledno število eksponatov, ki kažejo na to, da je življenje na tem delu Zemlje, kjer se stikajo Evropa, Azija in Afrika, bilo že v preteklosti res bogato.
Številne predmete, ki so razstavljeni v muzeju, so arheologi pridobili iz področja »Konossos Palace« – gre za relativno dobro ohranjeno mesto prednikov, ki so ga uredili tako, da ga številni turisti lahko obiščejo. Naši učenci so ga raziskovali sami, s pomočjo delovnih listov, ki so jih usmerjali med posameznimi nalogami. V sredo in četrtek smo spoznali mesto Rethimnon, kjer smo spoznali grški šolski sistem skozi zgodovino, ogledali pa smo si tudi izdelavo baklavam podobne tradicionalne sladice, ter se v poznih večernih urah sprehodili po tradicionalni vasici Vamos. Tam smo tudi prenočili. V četrtek smo že zjutraj odrinili v mesto Chania, ki je sicer precej turistično, a smo ga mi spoznavali skozi oči tamkajšnjih prebivalcev – seveda s pomočjo pedagoških delavnic. Po prostem popoldnevu smo se vrnili h gostujočim družinam, ki so nas skozi ves teden tako prijazno gostile. Petek smo začeli v eni izmed grških samopostrežnih trgovin, kjer smo se trudili nakupiti sestavine za kuharsko delavnico – vsaka država je namreč pripravila recept za tradicionalno jed. Da je priprava jedi bila bolj zanimiva, smo delali v mednarodno mešanih skupinah. Vseeno smo si pripravili odlično kosilo in ga tudi z užitkom pojedli. Sledile so delavnice ljudskega plesa. Sobota pa je prinesla tisto, kar smo nekateri nestrpno čakali skozi cel teden – skok v še vedno toplo morje. Okusili smo ga v mestu Ag. Nikolas, še prej pa smo se po mestu zapeljali s starodobniki. Po osvežujočem skoku v morje smo popoldne z ladjico zapluli do majhnega otoka Spina Longa. Očaral nas je s svojo majhnostjo, lepim sončnim vremenom, ki nam ga je podarila narava, a nas hkrati pretresel – otok je namreč že dobrih 50 let brez prebivalcev. Sicer je služil za nastanitev gobavcev, ki so tukaj živeli povsem odrezano življenje z ostalim svetom. Nedeljo so učenci preživeli z gostujočimi družinami, učitelji pa smo potegnili zaključke srečanja v Grčiji in se že zazrli na naše prihodnje srečanje, ki bo potekalo na Portugalskem. Seveda tudi z udeleženci iz Veržeja.
Čeprav smo se v ponedeljek iz sončne Grčije vrnili domov in nas je že na Dunaju pozdravila turobna megla, ki nas je spremlja vso pot do doma – je ogenj v srcih prižgala toplota doma in objem domačih, ki smo jih že (vede ali nevede) močno pogrešali. Res je – povsod je lepo, a doma je najlepše.
Ivan Kuhar
