V projektu POGUM (PO-djetnost, Gradnik za-Upanja Mladih), ki pomeni »Krepitev kompetence podjetnosti in spodbujanje prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v osnovnih šolah« bomo spodbujali način razmišljanja in razumevanja podjetnosti v osnovnih šolah kot zmožnost razvijanja ustvarjalnosti, inovativnosti in proaktivnosti posameznika in skupin.
Ključna cilja javnega razpisa sta:
– razvoj, preizkušanje, implementacija, spremljanje in evalviranje celovitega modela podjetnosti v osnovni šoli in odprtega ter prožnega prehajanja med osnovno šolo in okoljem
– opolnomočenje šolajočih (učencev v osnovni šoli) in strokovnih delavcev (učiteljev, svetovalnih delavcev, drugih strokovnih delavcev, vodstvenih delavcev in ravnateljev v OŠ) s kompetenco podjetnosti.
V projektu si prizadevamo za razumevanje podjetnosti, ki presega razumevanje podjetniških krožkov, priprav na tekmovanje v podjetništvu ipd. V povezavi s kompetenco podjetnosti (EntreComp) in v skladu z premišljenimi nameni na ravni vzgoje in izobraževanja, projekt omogoča:
• da bi učenci starši, lokalne skupnosti in družba v celoti povečala pozornost k oblikovanju osebnosti za dvig sposobnosti problemskega pristopa k učenju, sposobnosti reflektiranega dela v skupini, sposobnosti načrtovanja lastne življenjske pot in pri njej vztrajati, sposobnosti kombinirati skrb zase s skrbjo za druge in za okolje;
• ob tem naj šola krepi še sposobnosti samoomejitve, toleranco, iniciativnost in proaktivnost ipd.
Šolarjem in strokovnemu osebju (učiteljem, svetovalnim delavcem, drugim strokovnim in vodstvenim delavcem v osnovnih šolah) želimo omogočiti razumevanje kompetence podjetnosti, da bi jo uspešno implementirali v učni proces obveznega kurikula ter skozi druge dejavnosti, ki jih šole izvajajo v času šolanja šoloobveznih otrok. To bomo dosegli tako, da bomo v razvojnih timih konzorcijskih partnerjev, razvili modele razvijanja podjetnosti, jih preizkusili, spremljali, ovrednotili in izvajali prožen prehod med izobraževanjem in okoljem (za boljše vključevanje šole v okolje z različnimi zainteresiranimi akterji v okolju). Želimo, da kompetenca podjetnosti in inovativnosti postala del kulture okolja.
Mladim želimo omogočiti način razmišljanja, da bodo delovali proaktivno in samoiniciativno, z namenom prenosa znanja in zmožnosti iz šolskega okolja navzven, kar naj bi prispevalo k uspešnemu oblikovanju karierne orientacije.

Finančna podpora: skupna višina sredstev, namenjenih za izvedbo projekta, znaša 3.299.864,57 EUR.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

OŠ Veržej je od leta 1993 vključena v slovensko mrežo zdravih šol, ki jo koordinira Nacionalni inštitut za javno zdravje. Slovenska mreža zdravih šol je članica Evropske mreže zdravih šol (SHE mreže). Prvim 12 šolam, med katere spada tudi OŠ Veržej, so se skozi štiri širitve priključile nove članice, tako šteje mreža od leta 2011 že 324 zavodov (257 osnovnih šol oziroma 57 % vseh osnovnih šol, 60 srednjih šol oziroma 45 % vseh srednjih šol in 7 dijaških domov oziroma 16 % vseh dijaških domov).

Na šoli izvajamo različne dejavnosti, s katerimi si prizadevamo uresničevati 12 ciljev Evropske mreže zdravih šol.

1. Aktivno bomo podpirali pozitivno samopodobo vseh učencev s tem, da bomo pokazali, da lahko prav vsak prispeva k življenju v šoli.
2. Skrbeli bomo za vsestranski razvoj dobrih medsebojnih odnosov med učitelji in učenci.
3. Potrudili se bomo, da bodo socialni cilji šole postali jasni učiteljem, učencem in staršem.
4. Vse učence bomo spodbujali k različnim dejavnostim tako, da bomo oblikovali raznovrstne pobude.
5. Izkoristili bomo vsako možnost za izboljšanje šolskega okolja.
6. Skrbeli bomo za razvoj dobrih povezav med šolo, domom in skupnostjo.
7. Skrbeli bomo za razvoj povezav med osnovno in srednjo šolo zaradi priprave skladnega učnega načrta vzgoje za zdravje.
8. Aktivno bomo podprli zdravje in blaginjo svojih učencev in učiteljev.
9. Upoštevali bomo dejstvo, da so učitelji in šolsko osebje zgled za zdravo obnašanje.
10. Upoštevali bomo komplementarno vlogo, ki jo ima šolska prehrana pri učnem načrtu vzgoje za zdravje.
11. Sodelovali bomo s specializiranimi službami v skupnosti, ki nam lahko svetujejo in pomagajo pri vzgoji za zdravje.
12. Vzpostavili bomo poglobljen odnos s šolsko zdravstveno in zobozdravstveno službo, da nas bo dejavno podprla pri učnem načrtu vzgoje za zdravje.

Rdeča nit

Skupaj s šolami ob zaključku šolskega leta tudi izberemo vsebinsko rdečo nit, ki jo poglobljeno obravnavamo naslednje šolsko leto.
V zadnjih letih smo imeli naslednje rdeče niti:
• 2000/01 – Mladi in alkohol (Sporočilo v steklenici)
• 2001/02 – Duševno zdravje
• 2002/03 – Gibanje in zdrava prehrana
• 2003/04 – Gibanje in zdrava prehrana, humani medsebojni odnosi
• 2004/05 – Poglobljeno delo s starši
• 2005/06 – Kakovostna izraba prostega časa
• 2006/07 – Duševno zdravje, prehrana in gibanje
• 2007/08 – Zdrav življenjski slog
• 2008/09 – Zdravi pod soncem (zdrav življenjski slog, klimatske spremembe, varovanje pred nevarnostmi sončenja)
• 2009/10 – Odnos-si (odnos do sebe, do drugih, okolja, prehrane, gibanja, zasvojenosti …, do življenja nasploh)
• 2010/11 – Odnos–si (nadaljevanje)
• 2012/13 – Odnos-si: Zmanjševanje neenakosti
• 2013/14 – Medgeneracijsko sodelovanje
• 2014/15 – Duševno zdravje (izobraževanja o treh programih duševnega zdravja)
• 2015/16 – Duševno zdravje (prenos programov v šolsko prakso)
Rdeča nit Zdravih šol v šolskem letu 2016/2017 je DUŠEVNO ZDRAVJE ter PREHRANA IN GIBANJE.

Zanimive povezave:

• Slovenska mreža zdravih šol
• Izboljševanje duševnega zdravja
• Ko učenca strese stres
• To sem jaz
• Zdrav življenjski slog v šoli

V šolskem letu 2014/15 smo na naši šoli začeli z uvajanjem nemščine v drugi razred. Smo ena izmed 59 šol v Sloveniji, ki so bile izbrane za uvajanje tujega jezika. Smo ena od dveh šol, ki uvajajo nemščino, kar ima v našem šolskem prostoru še poseben pomen.

Ker gre za uvajanje novega programa v slovenskem šolstvu, le-to zahteva tesno sodelovanje strokovnih delavcev, vodstva šole in pa tudi s svetovalkami Zavoda Republike Slovenije za šolstvo iz območne enote Murska Sobota. Pri oblikovanju in izvedbi novega programa sodelujejo učenci drugega razreda in njihovi starši.

Pri učencih želimo razvijati: poslušanje in slušno razumevanje ter govorno sporočanje in sporazumevanje v nemškem jeziku glede na njihove zmožnosti.Tuji jezik nemščina v drugem razredu – OŠ Veržej 08

Zastavljeno dosegamo preko različnih iger, pesmic, izštevank, pravljic, plesa, petja, peka piškotov z gostjo iz Švice in izdelovanja različnih izdelkov.

Načrtovane aktivnosti:

uvodni sestanek za starše,
udeležba staršev pri učni uri,
hospitacija vodstva šole pri učni uri,
delovni obisk svetovalk ZRSŠ OE Murska Sobota,
hospitacija strokovnih delavcev OŠ Radencev,
izlet v avstrijsko Radgono,
in mesečne evalvacije staršev na govorilnih urah.
Želimo, da bi naši učenci preko zabavnega in sproščenega dela pri pouku nemščine bili brez zadržkov in strahu pred neznanim in novim področjem. Da bi zaznali vsak svoj napredek in gradili na novih znanjih s katerimi bodo lažje gradili na večjezičnosti.

V šolskem letu 2015/16 poteka poučevanje nemščine v prvem razredu, vsi otroci so si izbrali neobvezni izbirni predmet, prav tako v drugem razredu in letos tudi prvič v tretjem razredu. V tem šolskem letu načrtujemo spremljanje uvajanja tujega jezika skupaj s svetovalkami ZRSŠ OE Murska Sobota v tretjem razredu.

VESELIMO SE KNJIG ZA NAŠO ŠOLSKO KNJIŽNICO
Kot učiteljica v Osnovni šoli Veržej se pri pouku vsakodnevno srečujem tako z otroki iz šolskega okoliša kot tudi z našimi učenci iz drugih krajev Slovenije. Velikokrat se z njimi pogovarjam o branju, ne le zaradi pouka samega ampak predvsem zato, da bi tudi današnji otroci zaslutili bogastvo, ki ti ga lahko ponudi dobra knjiga. Pripovedujem jim o svojih bralnih doživetjih, oni mi zaupajo svoja … in ko beseda da besedo, ko so že navdušeni in bi kar takoj radi brali, pride vprašanje: »Ali je ta knjiga v naši knjižnici?«

In tu se marsikaj ustavi. Žal že dlje časa opažam, da je na razpolago čedalje manj knjig, čeprav smo bili včasih kar ponosni na svojo šolsko zbirko. A skozi mnogo rok je šla in marsikaj je vzel čas. V letih krize pa v šolstvu ni bilo denarja niti za kaj drugega, kaj šele za neobvezne knjige, ki naj bi budile v mladih srcih domišljijo in veselje do raziskovanja. Ni dolgo, odkar mi je neka mama pripovedovala, da je še sama kar malo žalostna, ko njena deklica pride razočarana iz šole, ker spet ni našla željene knjige. Tudi meni ni vseeno, kadar moram otrokom, ki bi radi že naslednji odmor v knjižnico, reči, naj sicer pogledajo, a bodo najbrž morali s starši iskati kje drugje. Varovanci vzgojnega doma pa niti te možnosti praktično nimajo, saj so doma le za vikend in tam navadno tudi niso deležni kakšnih bralnih spodbud. Knjiga je zanje zavetje, v katerega se zatečejo ob svojih najstniških stiskah in domotožju, povezava z življenjem, ki jih čaka po vrnitvi v domače okolje, pa tudi okno v drugačne, prijaznejše svetove, za katere so prikrajšani.

Tudi za okoliške učence krajevne knjižnice nimamo in po pouku lokalnih avtobusnih povezav z Ljutomerom ali Mursko Soboto skoraj ni. Preden bodo starši uspeli peljati otroka v neko bolj oddaljeno knjižnico, bo morda že pozabil, da je slišal o zanimivi knjigi, ki bi jo rad prebral.

Zato sem bila veselo presenečena, ko sem zasledila idejo o zbiranju knjig za «podhranjene« šolske knjižnice v projektu Botrstvo. Takoj sem pomislila, da bi to bilo nekaj za nas. Akcijo organizira znana radijska postaja Val 202 v koordinaciji z gospo Anito Ogulin, predsednico DPM Ljubljana-Moste, ki je nosilec projekta, duša vsega pa je novinarka Jana Vidic, ki je že znana po svojih dobrodelnih idejah. Navezali sva stik, predstavila sem ji našo ustanovo in strinjala se je, da smo primerna šola za akcijo, s katero se bo zaznamovalo 5. obletnico projekta Botrstvo. Po intenzivnih pripravah je le-ta uradno stekla 23. novembra 2015 s predstavitvijo na Valu 202.

Kakšnih knjig si želimo?

Veseli bi bili tako otroških knjig za razredno stopnjo, saj je tu največ rednih bralcev, kot tudi mladinskih povesti in romanov, ki obravnavajo tematiko odraščanja in reševanje mladostniških težav. Manjka nam tudi fantastičnih mladinskih romanov in poučne literature v smislu leksikonov in enciklopedij za mlade. Tudi slikanice za naš vrtec bi navdušeno sprejeli. Če bi uspeli zapolniti osiromašene police naše šolske knjižnice, bi bili res hvaležni, saj bi tako razveselili marsikaterega mladega nadobudneža.

Pravimo, da mladi berejo premalo. Zakaj bi torej omejevali možnosti tistim, ki si tega želijo? Knjiga je še vedno prijateljica, ki odpira nova vrata, zaradi nje lažje razumemo druge in vidimo, da v svojem doživljanju in čustvovanju nismo sami. To pa mladi ljudje v današnjem zbeganem svetu potrebujejo bolj kot kadarkoli prej.

Prisrčno se zahvaljujemo novinarki Jani Vidic, ekipi Vala 202 in sploh vsem, ki so kakorkoli pripomogli k oživitvi lepe zamisli. Veseli smo, da so med nami še ljudje, ki radi naredijo kaj za druge iz čistega zadovoljstva, brez misli na lastne koristi. Hvaležni smo za vse odzive in donacije, ki nam jih namenjate.

Vanda Novak
v imenu otrok in delavcev OŠ Veržej

Z veseljem sprejemamo knjige projekta Botrstvo (val202.rtvslo.si/2015/11/botrstvo-24/).