V sredo, 6. 12. 2023, smo bili učenci in učenke razredne stopnje spet praznično razpoloženi. K prazničnemu vzdušju je seveda pripomogel sneg, ki smo ga tako nestrpno čakali. Našo smrečico v avli šole smo okrasili z izdelki, ki smo jih pridno izdelovali celo dopoldne. Tako je letos zasijala v modri barvi. Da pa je še lepša, smo prižgali še lučke. Okrasili smo hodnik, ki nas bo vsako jutro pozdravil s snežinkami, izdelovali voščilnice, okraske za razrede, pekli piškote in še kaj. Vmes pa sta nas obiskala še Miklavž in njegov spremljevalec, strašni parkelj. Seveda ni manjkalo niti veselja na snegu.

Učenci in učiteljice razredne stopnje

Dan slovenske hrane obeležujemo vsak tretji petek v novembru. Tudi v letošnjem letu se je naša šola priključila vseslovenskemu projektu Tradicionalni slovenski zajtrk, s katerim smo obeležili že 13. dan slovenske hrane. Glavni namen tega praznika je, da podpremo slovenske pridelovalce in predelovalce hrane ter spodbujamo lokalno samooskrbo s kakovostno hrano iz lokalnega okolja.
Tako smo se že zjutraj zbrali v šolski jedilnici ter dogodek obogatili s kratkim kulturnim programom in skupno pesmijo Lojzeta Slaka – Čebelar. Sledil je zajtrk, ki so ga sestavljali kruh, mleko, maslo, med in jabolko. Slogan letošnjega Tradicionalnega slovenskega zajtrka je bil »Kruh za zajtrk, super dan!«

Učenci na predmetni stopnji so bili vključeni v tematske delavnice. V 6. razredu je bila glavna tema »Od cveta do meda«. Učenci so skozi različne dejavnosti spoznavali pomen čebele za naše življenje, opazovali so njeno zgradbo pod mikroskopom in se pogovarjali o vlogi medu v naši prehrani. V učni kuhinji so pripravili slastne medenjake.

Osmošolce je skozi dan dejavnosti spremljala tema »Od mleka do mlečnih izdelkov«. Učenci so spoznavali različne načine tehnološke obdelave mleka ter postopke pridobivanja mlečnih izdelkov. Ugotavljali so, kaj pomenijo označbe na embalaži mleka, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju. V praktični delavnici so pripravili domačo skuto in sirotko, sveže maslo in pinjenec, na koncu pa še okusen bananin in bučni namaz. Vse mlečne izdelke so tudi z veseljem degustirali in primerjali, kateri jim je bil ljubši.

Učenci 9. razredov so spoznavali pomen lokalne in sezonske hrane, kako zagotoviti čim večjo samooskrbo, kolikšno pot prepotuje določeno živilo iz bolj oddaljenih držav preden doseže naše trgovske police in kakšen vpliv ima to na naše okolje. Učenci so samostojno sestavljali zdrav in uravnotežen jedilnik, ki bi ga lahko uporabili tudi v šoli. Na koncu so iz svežega, lokalno pridelanega sadja in zelenjave pripravili smuti.

Ves čas pa je bila v šolski jedilnici postavljena tudi stojnica domskega čebelarskega krožka, na kateri so vrli mladi čebelarji svojim sovrstnikom predstavili, kako poteka delo s čebelami. Učenci so se lahko posladkali tudi z različnimi vrstami medu.

Vse končne produkte tematskih delavnic smo zbrali in razstavili na bogato obloženi mizi. Tako smo tradicionalnemu dali pridih sodobnega. Dan je bil vsekakor uspešen, naši želodčki pa zadovoljni.

• mleko – Kmetija Saša Seršena iz Veržeja,
• kruh – Mlinopek iz Murske Sobote,
• maslo – Pomurske mlekarne,
• med – Čebelarsko društvo Veržej ter
• jabolka – Sadjarstvo Malus iz Veržeja.

Vsem donatorjem se iskreno zahvaljujemo.

Zahvala tudi Ekološki kmetiji Topolovec ter ge. Karmen Babič za topel sprejem in predstavitev dejavnosti.

Projektni tim Tradicionalnega slovenska zajtrka

Kar nosi duša, ne mineva.
Resnice tehtajo spomine.
Kot misel, ki se kar zatakne,
nastaja večnost bolečine.

S stihi Ferija Lainščka smo letos pozdravili učence in zaposlene na OŠ Veržej, župana Draga Legena in predstavnike Zveze veteranov vojne za Slovenijo, ki so se nam pridružili na komemoraciji in ob tej priložnosti tudi položili venec pred spominsko ploščo padlim vojakom v 2. svetovni vojni, ki je kot obeležje umeščena pred vhodom v našo šolo.
V nagovoru je župan razmišljal o trenutnem stanju v svetu, in miru, ki ni tako samoumeven, kot se nam morda zdi. Sami pa smo ob glasbi in besedi razmišljali o minevanju in o življenju. O tem, kdaj nam življenje in nenazadnje smrt dajeta smisel. Smisel da smo. Ugotavljali smo, da je potrebno globoko zajeti dah – v delu, v učenju, a tudi v počitnicah, ki so pred nami. Zajeti dih, z mislijo na minevanje in na naše najdražje.

Ivan Kuhar