Prazniki so zato,
da se svet zazdi drugačen,
da smehljaš se kar tako,
čeprav je dan oblačen!
Da brez besed zazreš oko
v belo praznično praznino
in veš – živeti je lepo
tudi, ko praznik mine.
(Bina Štampe Žmavc)
Ob slovenskem kulturnem prazniku
Osmega februarja imamo Slovenci svoj kulturni praznik. Ta obeležuje spomin na smrt našega velikega pesnika Franceta Prešerna. Zato ga imenujemo tudi Prešernov dan.
Po vsej Sloveniji in tudi zunaj nje, kjer živijo Slovenci po svetu, se vrstijo prireditve in praznovanja, kajti kultura naroda je dokaz narodovega obstoja. Na ta dan država podeljuje Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju umetnosti v Sloveniji. Prešernvo nagrado prejmejo ustvarjalci, ki so z umetniškimi dosežki ali z življenjskim delom obogatili slovensko kulturno zakladnico.
Na naši šoli se zavedamo, da je bila prav kultura vir naše narodne identitete in zato jo skušamo na različne načine približati mlademu rodu in jim ozavestiti pomembnost in veličino slovenske kulturne dediščine. Naša prizadevanja in mnoge izvedene dejavnosti je opazil Javni sklad za kulturne dejavnosti Republike Slovenije, ki nam je v lanskem šolskem letu podelil laskavi naslov Kulturna šola.
Kultura se nam včasih zdi visok in oddaljen pojem, pa to sploh ni. Kultura je del vsakega od nas: kultura je, kako pozdravimo, kako jemo, govorimo, pišemo, kako se oblačimo, kako živimo. Kultura je, da nikomur ne želimo nič slabega. Ja, vse to je kultura. Kajti, kultura smo ljudje.
V petek, 7. februarja, smo v počastitev praznika pripravili pester kulturni program, ki se je odvijal v Kulturni dvorani Janeza Ferenca. Proslavo smo začeli z državno himno, Prešernovo Zdravljico, ki jo je zapel šolski pevski zbor, ki ga vodi zborovodja Zoran Repija. Sledil je pozdravni nagovor učiteljice Zalike, nato pa sta se predstavili učenki Miša in Ajda z lutkovno igrico Obisk, pod mentorstvom učiteljice Mateje Šumenjak.
Sledila je predstava Kaj si počel na valeti, očka? V njej so združili moči učenci dramskega krožka z mentorjem Ivanom Kuharjem in članice gledališkega kluba z mentorico Zaliko Horvat.
Obiskovalci v dvorani so lahko uživali v domiselnem besedilu, prepletenim s humorjem in v barviti kostumografiji, za katero je poskrbela likovnica Angela Gaberc, prireditev je multimedijsko popestril Sašo Hladen.
Nikakor pa nismo prezrli vzgojne poante, saj nas predstava opozarja na vsakodnevne življenjske pasti, za katere so še posebej dovzetni mladi, ki šele vstopajo v svet odraslih in zato marsikdo hitro prestopi mejo med dovoljenim in nedovoljenim.
Zalika Horvat, organizatorka prireditve